+ 386 3 7036 420 os.prebold@sola-prebold.si

TRADICICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek Dneva slovenske hrane, ki smo ga letos obeležili v petek, 17. novembra 2023. Letošnja tema slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan«. 

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih in zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Tradicionalen slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja (v nadaljnjem besedilu: sadje). Kruh mora biti proizveden v Republiki Sloveniji, vsa druga živila pa morajo biti pridelana in predelana v Republiki Sloveniji. Namen ukrepa je da otroke, mladino in širšo javnost seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oz. predelana v Sloveniji. Želimo poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

Pomembno je, da se že v otroštvu in mladosti spoznamo in poučimo pomenu zdravih živil, predvsem tistih, ki jih pridelamo doma oziroma pomena hrane iz lokalne bližine. Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko (hranilno) vrednost.

Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se zelo zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Pri živilih domačega izvora, zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem in kupovanjem živil od lokalnih pridelovalcev oziroma predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti. Zagotavlja se tudi trajnostna raba površin, namenjenih pridelavi hrane, urejenost in obdelanost podeželja. Z izbiro lokalne hrane ohranjamo tudi  delovna mesta. V tem obdobju smo lahko še posebej spoznali kako pomembno je, da imamo v državi visoko  stopnjo samooskrbe z lokalno pridelano kakovostno hrano. Si pa zelo veliko ljudi tudi sami pridelajo in predelajo veliko hrane, če le imajo to možnost in vsaj malo veselja ter dobre volje. To znaš potem še posebej ceniti.

Vsi zemljani bi se morali bolj zavedati tudi pomena čebel in skrbi za okolje. Že iz preteklosti se širi modrost, da, ko bodo začele izumirati čebele se človeštvu ne obeta nič dobrega. Vsak prebivalec tega planeta bi moral po svojih zmožnostih poskrbeti, da se narava ohranja in z njim tudi naše čebelice.

Tudi naša šola je na jedilnik za mesec november uvrstila »Slovenski tradicionalni zajtrk« : domač kruh, domače maslo, domač med, domače mleko, domače jabolko. Vsa živila so bila slovenskega porekla. Učence je po zajtrku razveselil obisk čebelarjev, ki sta predstavila vse o čebelnjakih, čebelah in delu, ki ga čebelarji opravljajo. Kar nekaj učencev sta navdušila k temu, da postanejo bodoči čebelarji.

Pripravila: Tanja Jović,

organizatorka šolske prehrane

Dostopnost