Spletni časopis

Mogočni boj med Pegamom in Lambergarjem

V živo s polja na Dunaju! Tukaj je zelo napeto. Ljudje so prišli od povsod, da bi si ogledali ta svečani boj. Pegam in Lambergar sta si zdaj prvič zadirjala nasproti. K sreči se nikomur ni nič zgodilo. Še drugič sta si šla nasproti. O ne! Krištofu se je prikazala kri! In še tretjič sta si zapodila nasproti. Tokrat bo verjetno odločilno. In res! Krištof je zmagal! Odsekal mu je pravo glavo – srednjo. Za nagrado pa je dobil od cesarja vse tri gradove na Kranjskem. Naj živi naš kranjski bojevnik – naj živi Krištof Lambergar! - Valentina Livk, 7. a

Včeraj sta se viteza Lambergar in naš sovražnik Pegam iz turške dežele iz oči v oči spopadla na polju blizu Dunaja. Lambergar, ki ga je cesar dal poklicati, da se spopade s Pegamom, živi na gradu Kamen na Kranjskem, Pegam, za katerega ste verjetno že slišali, pa prihaja iz Turčije. Oba sta odlična viteza, zato je bilo pred spopadom veliko nervoze. Kmalu po kosilu sta se oba pognala s svojimi konji prvič, drugič, tretjič. Lambergarju se je v drugo pokazala kri, a v tretje mu je uspelo. Pegamovo glavo je nataknil na svojo sulico in se ponosno, z glavo vred, sprehodil po Dunaju. - Jaka Križnik, 7. b
 

V petek se je odvijal boj med Pegamom in Lambergarjem na Dunaju. Udeleženi so bili tudi gledalci. Zmagal je Lambergar in dobil tri gradove od cesarja. Vsi so bili zelo veseli in ponosni na Lambergarja, da je odgnal nesramneža iz vasi. Glavo si je nataknil na meč in se seveda iz ponosa hvalil po vsem Dunaju. - Sara Veber, 7. b

Kaj mi pomeni materinščina?

 

Materni jezik je nekaj posebnega. Je jezik, ki ga govori moja družina in moji sorodniki. Tako se lahko sporazumevam in povem, kar želim. Ko govorim slovensko, se počutim doma, čeprav na drugem koncu Slovenije ali sveta. - Valerija Gojznikar, 9. a

Moj materni jezik je slovenščina. Tako kot svojo mamico ga spoštujem in ga imam rada. - Marina Ocvirk, 5. a

Pomeni mi to, da me je prve besede naučila moja mami. - Urban Terpin, 5. b

"Fantek je," je nekdo vzkliknil. Takrat sem jo spoznal. Mater slovenščino namreč. Ker sem bolj sramežljive sorte, je dobro leto po mojem rojstvu govorila le ona in krožila okrog mene. Potem sem zbral pogum ter jo tudi sam ogovoril z besedami, kot je: "Mama!" Počasi sva skupaj odkrivala stvari; najprej po vseh štirih, kasneje po dveh. V četrtem letu šolanja mi je predstavila še teti angleščino in nemščino. Kadar ne preživljam časa s slovenščino, jo za uro ali dve zamenjam z eno od tet, da si malo odpočije. Rad imam angleščino in nemščino, a je zame na prvem mestu še vedno slovenščina, ker me uči, me vzgaja in mi daje nešteto možnosti za komuniciranje in ustvarjanje. Poleg tega me spremlja na moji življenjski poti od samega začetka in me (najverjetneje) tudi bo do zadnjih besed na smrtni postelji. - Aljaž Primožič, 9. b

Materni jezik mi pomeni vse, z njim sem povezan s starši. Moja prva beseda je bila mama. Vesel sem, da se lahko sporazumevam v slovenskem jeziku. - David Germadnik, 5. b

Ko sem se rodil, mi je mami govorila same lepe besede, ki sem jih počasi začel pravilno izgovarjati. - David Ribič, 5. a

Materni jezik je zame nekaj posebnega, ker je naš in predstavlja našo državo ter vsakega posebej. Spominja me na dom ter prijatelje. Četudi je težak in se ga moramo učiti, je poseben in edini čisto naš. - Tamara Kregar, 9. a

Materni jezik nama pomeni darilo. - Nace Jošt in Gal Petrič, 5. b

Materni jezik je zame nekaj posebnega, saj je edinstven in nimamo vsi po svetu enakega. Z njim se sporazumevam z ljudmi, ki imajo enak materni jezik kot jaz. Čeprav se ga moram vseeno tudi učiti, mi je všeč, saj je to jezik, ki ga začnemo govoriti skoraj z rojstvom. - Ana Stenovec, 9. a

Tako kot je moja mami ponosna na svoj materni jezik in na svoje državljanstvo, sem ponosen tudi jaz. - Vid Jerman, 5. a

Živim nekje v "sredini" Slovenije, kjer nimamo dvojezičnih napisov in narodnostnih manjšin. Ves čas slišim slovenščino, ki je seveda moj materni jezik, zato mi je popolnoma samoumevna. Kadar pa na potovanju na drugem koncu sveta slišim slovensko govoreče ljudi, se mi pa kar naježi koža od ponosa in veselja. - Matevž Vrunč Irman, 9. b

Slovenija je mogoče majhna država, ima pa najlepši materni jezik. - Luka Sirše, 5. a

Še zdaj, ko sem večji, včasih odkrijem kakšno besedo, ki mi jo razloži mami. To pomeni, da je moj materni jezik bogat! - Maj Alt, 5. b

 

 

BREZ TRUDA VEČNO SE NE DA ŽIVETI …

V življenju si vsi želimo samo najboljše in najlepše, sploh v naših letih. Ne predstavljam si še, kako bom živela, ko bom v srednji šoli, kako bom znala kuhati … Vendar vem, da se bo treba potruditi. Zavedam se, da se meni za dobro oceno ni treba dosti učiti. In vem, da doma večino časa preživim za telefonom ali pa rišem. Moram se spremeniti in to čimprej. Obžalujem pa vse svoje trojke in štirice, ker sem jih dobila čisto po lastni krivdi. Lena sem.

Nina, 9. b

 

Misel na to, da bi lahko na kakršnem koli področju uspeli brez truda, je brezupna misel. Lahko ti sicer uspeva nekaj, kar ti je bilo »v zibelko položeno«, a s tem ne moreš doseči najvišje možne točke uspeha. Na vsakem koraku v življenju se moraš vsaj malo potruditi, če želiš doseči želeno.

Lara, 9. b

 

To drži, tudi v šoli. Mogoče se nekaterim posreči narediti osnovno šolo brez truda, za srednjo šolo pa je to že skoraj nemogoče. Če hočeš v življenju uspeti, se moraš za to potruditi in boriti. Nekateri mislijo, da jim bo z lenobo vse uspelo, vendar to ni res, saj bodo prav oni na koncu razočarani in se spraševali, zakaj se prej niso bolj potrudili.

Ajda, 9. b

Recital

Prejšnji teden so imeli šestošolci prav poseben dan - naredili so čisto pravi recital. O nastopu so povedali: 

Ko sem bila na vrsti sem se zelo ustrašila, ker sem bila tako zelo zaskrbljena, kako bom recitirala svojo pesem. Cel nastop se mi je zdel zelo lep, saj je vse poteklo, kot smo si zamislili.

NIKA TURECKI

 

Na odru sem se počutila strašno in imela sem veliko tremo. Srce mi je udarjalo. Strah me je bilo, da bom narobe povedala pesmico, a je nisem. Točke so bile zanimive in ustvarjalne.

NIKA TURŠČAK

 

Moja točka: BREAK DANCE! Jaz in Vid sva pokazala eno točko break dance-a. Treme nisem čutil, saj je Vid bil boljši od mene. Rad bi še večkrat plesal, le malo več akrobatskih gibov bi vključil v ples.

ANEJ NEMEC

 

Imel sem malo treme. Drugače pa je bilo zelo zabavno nastopati pred mlajšimi. Pri aplavzu sem se počutil posebno. Za angleško pesem pa sem se odločil zato, ker mi je bila všeč in ker smo jo imeli pri angleščini.

MATEVŽ STENOVEC

 

Ko sem stopila na oder, mi je v glavo stopila trema. Medtem ko sem brala svoje pesmi, sem bila ponosna nase. Ob vsakem aplavzu, ki je bil namenjen meni, se mi je zmanjševala trema. Nastop smo vsi skupaj lepo izpeljali.

MAŠA KREŽE

 

Na odru sem imela malo treme, ker je bilo veliko mlajših otrok. Ko so mi gledalci ploskali, mi je šlo na smeh, ker so me vsi gledali in se smejali. Pri poeziji Semaforji življenja me je bilo strah, da ne bi začela prej in da bi se zmotila, a sem se. Bilo mi je lepo.

MAŠA ROPRET

 

Likovno ustvarjanje v 1. in 2. razredu ...

Prvošolci Jaka, Urh, Vito, Zara in Žan so se zelo potrudili:

Drugošolci Griša, Iza, Lan, Lara, Neža, Stela, Vita, Žana so bili tudi zelo ustvarjalni:

Intervju z mladim olimpijcem

Živjo! Kot že morda nekateri veste se je naš osmošolec – Amadej Zagožen udeležil otroških olimpijskih iger. Potekale so v decembru, 2014 v Sydneyu, Avstralija. Končno smo ga le prepričali, da si je vzel čas za naš intervju, torej čeprav malo pozno si lahko spodaj preberete omenjen intervju.

Preberite več: Intervju z mladim olimpijcem

Juhu, kozlički so tu!

Živim v Mariji Reki na kmetiji, ki jo vodita dedi in babica. Na kmetiji imamo poleg drugih živali koze burske pasme. Za to pasmo je značilno, da imajo belo telo in temnorjavo glavo z belo liso. Trenutno imamo 17 odraslih koz in 8 mladičkov, ki so se skotili prejšnji teden.

Dedi in babica zelo lepo skrbita za koze. Ko je čas, da bodo skotile ponoči, dežurata v hlevu. Včasih jim morata pri tem pomagati. Mama koza takoj po porodu dobi priboljšek - lonček najboljšega žita.

Na žalost sta eni kozi poginila mladička takoj po porodu. Ker pa je malo pred tem druga koza skotila dva kozlička, je tista, ki je izgubila dva mladička, lepo sprejela enega od druge koze. To se ne zgodi ravno pogosto.

Včasih mladičke hranimo tudi po steklenički. To se zgodi takrat, kadar je mladiček prešibek, da bi pil pri mami. Kakšen dan pa jih nahranim tudi jaz. Hranjenje, crkljanje in poimenovanje kozličkov je zadnje dni moja največja zabava.

Tita Magister, 6. b

Novoletne počitnice

Končno smo dočakali novoletne počitnice. Ko sem zadnji dan v letu 2014 odšel iz šole, sem se zelo veselil prihajajočih dni. Doma sem odložil torbo, se preoblekel in stekel ven k psički Miši, s katero sva preživela počitnice. Med počitnicami sem imel veliko prostega časa. Še dobro, da je zapadlo veliko snega, saj sem igre na snegu že pogrešal. S sestričnama Leo in Majo sem se sankal. Zadnji večer pred novim letom sem preživel z družino. Skupaj smo se igrali in obdarovali. Dobil sem: gumice za pletenje zapestnic, robčke, okvir za slike in komplet za čaranje. Najbolj mi je bilo všeč to,da sem praznoval skupaj z bratom Jakom.

Maks Rojc, 4. a

Končno smo dočakali novoletne počitnice. Pekli smo čokoladne piškote, postavili smreko in jo okrasili. Na božični večer smo pod smreko postavili jaslice in šli na Hom k polnočnicam. Tam smo videli žive jaslice z ovčkami in oslom. Dan po božiču smo šli do bivaka na Golavi. Na silvestrovo sva bila z mojo sestrično bolna. Gledala sva film Ledena doba. Točno ob polnoči smo si nazdravili s čajem in si zaželeli srečno novo leto. Na novo leto smo igrali Monopoly in po nekaj urah igre mi je le uspelo zmagati. Ko sem ozdravel sem se smučal, sankal in se spuščal po hribu z vrečo napolnjeno s slamo. Zadnji dan počitnic sta me pri smučanju občudovala ata in babi. Počitnice so bile super, ampak so žal kar prehitro minile.

Lovro Livk, 4. a

Končno smo dočakali novoletne počitnice. Iz šole sem odšla k babici. Pri njej sem imela kosilo, nato pa sem odšla k stricu in teti. Tam sem postavljala smrečico in pomagala pripraviti božično večerjo. Potem je oče prišel pome in sva odšla domov. Doma smo tudi mi postavili smrečico. Ko smo končali smo odšli k stricu in teti. Pri njiju smo se imeli zelo lepo. Veliko smo se smejali. Od tam smo odšli k polnočnicam. Na silvestrski večerji smo bili pri prijateljih, kjer smo veliko plesali, govorili in peli. Dočakali smo polnoč. Ob polnoči smo spuščali rakete. Nato smo odšli na sprehod in voščili tudi drugim. Vrnili smo se k prijateljem domov, kjer sem bedela do treh, nato pa sem zaspala. Zadnji dan počitnic sem si pripravila šolsko torbo in oblačila. Zdaj smo v letu 2015 in nazaj v šolskih klopeh.

Marina Ocvirk, 4. a

 

Končno smo dočakali božično novoletne počitnice. Veselil sem se jih. Na božični večer smo okrasili smrečico. Imela je rdeče in bele okraske. Pod njo smo dali jaslice. Ko sva se na božično jutro z mojo sestrico Nušo zbudila, sva zagledala darila. Oba sva se razveselila. Pred novim letom je zapadel sneg. Bilo ga je veliko. Naredili smo hrib za smučanje. Novo leto smo praznovali doma. Pripravili smo tudi večerjo in sladico za babico in dedka. Ob polnoči smo nazdravili in si zaželeli obilo zdravja, veselja in sreče. Nato smo se toplo oblekli, ter odšli ven in spustili nekaj raket. Nebo je bilo žareče ob ognjemeta. Ta noč mi je bila zelo všeč. Zadnje dni sem se smučal na Rogli in prebral knjigo Maks pa Sanja.

Vid Jerman, 4. a

Neko jutro, ko sem se prebudil, sem opazil nenavadno tišino. Skočil sme na noge in pogledal skozi okno. Jupi! Zunaj je sneg! Odhitel sem k staršem, jih prebudil in povedal, da je snežilo. V naslednjem trenutku se že iskal kapo, šal in rokavice. Pred hišo me je čakal kup snega. Vzel sem bom in se odpravil na sosednji hrib. Tam me je pričakal moj prijatelj Žan. Tudi on se je veselil snega. Snežna pustolovščina se je pričela. Spuščala sva se po hribu, se kotalila in se kepala. Od silnega veselja nisva čutila mraza in mokrote. Starši so naju komaj ločili. Dogovorila sva se, da se dobiva takoj, ko se posušiva. Cele počitnice sva se igrala na snegu.

Sen Žgajner, 4. a

 

Končno smo dočakali novoletne počitnice. Prišel sem domov. Začeli smo pripravljati smrečico in jaslice. Prišel je večer. Pokadili in pokropili smo hišo in odšli spat. Naslednji dan smo se začeli pripravljati za sveti krst, ki smo ga imeli v nedeljo. Napočila je nedelja. Ob devetih sta bila maša in krst. Ravno tisti dan je snežilo prvič v letu. Ves popoldan sva z bratom uživala v snegu. Za novo letu smo spuščali rakete in za večerjo imeli hamburgerje, ki smo jih pripravili sami. Popoldne smo odšli peš k babici. Bil sem zelo zaspan, zato nisem bedel do polnoči. Novo leto smo si voščili zjutraj. Ves dan smo se igrali na snegu. Naslednji dan sem praznoval svoj god. Imeli smo veliko obiskov. Najbolj sem bil vesel, ko smo dobili dodatne sedeže za avto. Zadnji dan počitnic smo odšli v Paneče k sorodnikom. Prišli smo v novo leto in zopet sedim v šolski klopi.

Vasja Bezgovšek, 4. a

 

Kako so zmaji prišli na Zmajski most?

Nekoč je živel kralj, ki ni bil z ničemer zadovoljen. Nekega dne se je spomnil, da je z zmaji imel dogovor, da jih bo spremenil v kamen, če mu do naslednje polne lune ne bodo vrnili vsega zlata, ki so si ga izposodili. Zmaji se niso držali dogovora in so se skrili za Ljubljanskim gradom. Kralj je poslal najboljše vojščake po njih. Sprva jih niso našli, potem pa so zmaje ujeli. A zmaji so se izmuznili in vojščaki so jih spet lovili do mostu preko Ljubljanice. Tam je glavni zmaj začel bruhati ogenj, ampak je bil prepozen. Kralj ga je spremenil v kamen, prav tako tudi ostale zmaje in tako je dobil svoje zlato nazaj. Zmaji pa so še vedno na mostu, ki se po njih imenuje Zmajski most.

 

Zarja Sagadin in Gruša Kumer, 5. r.

Ustvarjamo ob kulturnem dnevu

KOPITAR IN PREŠEREN NA ČAJU

Že dolgo je tega, ko je France Prešeren izdal svoj sonet Apel in čevljar. Marsikdo pa ne ve, da je pesnik dan po tem dobil povabilo na čaj v gostilni Pr' Juliji zali. Pismo je poslal, ne boste verjeli, njegov velik sovražnik Jernej Kopitar. Tako se še tisti dan dobita v lični gostilnici v Ljubljani.

"Kako kaj, Franc'l dragi?" tišino prekine Kopiter.
"Oblak ne ve, in val ne kam, kam nese me obup, ne znam," mu odgovori Prešeren. Jernej radovedno vpraša:
"Kaj te tare?"
"Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha! Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne?" se pesnik obupano potoži jezikoslovcu, le ta pa kaj kmalu spremeni temo: 
"Prebral sem tvoj sonet. Tisti o Apelu..." Še preden pa nadaljuje, ga prekine Prešernov glas: 
"Ti povej, ki obhodiš bližnje ino daljne kraje, kje bi neki pesem rasla lepša od sonetne moje?" Samozavestni Jernej pa se ne da: 
"Lepši, lepši Hesperos je Vrazov, čeprav Stanku hrvaščina bolj leži od našega jezika."
"Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo," pripomni umetnik. Kopitar pa ne more iz svoje kože:
"Ampak ta tvoja poezija. Obup! Kje je ljudska govorica, preljubi France? Poglej tistega Jovana. Koseski zažiga!" 
"Kdo te mene ljubit sili? Rajši koj mi daj slovo."
"Tvoje pesmi mi res niso všeč, a odganjam te ne ..." mu prijazno odgovori. Takrat k mizi pride natakarica Julija. 
"Hej! Bosta en drink?" vpraša in glasno žveči žvečilko. 
"Jaz bom zeliščni čaj, iz slovenskih Alp, prosim," naroči Kopitar, a France prav nič prešerno zagodrnja. 
"Pa vi, gospod?" vljudno vpraša Julija, ko zapisuje Kopitarjevo naročilo. 
"Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala. Varji, varji, de priletna samka se ne boš jokala. Oh, Julija zala, zdaj tebi gorje!" se pesnik razjezi nad njo, dekle pa vsa objokana zbeži stran. Presenečeni Jernej potlej vpraša: 
"Kako je Ana? Govori se, da je rodila..." 
"Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo!". Kopitar se le hudobno nasmehne:
"Revica... pa ravno tebe je vzela".
Julija prinese čaj za Jerneja in vino za Prešerna, katerega le jezno pogleda. France, ves vesel svojega vina, dvigne kozarec:
"Komu narpred veselo zdravljico, bratje čmo zapet!".
"Mogoče... meni? Izdal sem slovnico namreč. Super je, ti rečem, za razliko od tvojih gazel," se vmeša slavist. 
"Kopitar, ti jezični Kopitar! Kaj postopaš ti za mano? Ne prepiram se z nobenim, de bi peljal mojo pravdo!" se razjezi Prešeren, vstane in odide. "Le čevlje sodi naj Kopitar!". Jernej vstane in nagovori gostilno: 
"Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!".
 
Aljaž Primožič, 8. b
 

Čevljar povabi Apela na čaj. Apel sprejme povabilo, toda ni siguren, kaj hoče čevljar od njega. Apel se približa Čevljarju, ki pije čaj, usede se poleg njega in ga vpraša: »Kaj si hotel od mene, da si me povabil na čaj?” Čevljar mu reče: »Oprosti, ker sem tako grdo kritiziral tvoje delo.”Apel mu odgovori: »Saj te nisem poslušal, ker nisi strokovnjak na področju meč!” Čevljar vstane brez besed, samo hladi čaj in ga gleda. Oba sta ostala tiho, dokler ni prišel natakar. Apel je hotel plačati račun za čaj, a ga je prehitel Čevljar. Natakar odide in Apel reče Čevljarju: »Meča so res bila prevelika in sem jih popravil, zato sem postal milijonar.” Apel odide.

Mitja Kerič, 8. a

 
RAZMIŠLJANJE O MURNOVIH PESMIH

Josip Murn se je rodil leta 1987 v Ljubljani, v nezakonski družini, ki ga je nato morala oddati v rejništvo. Zaradi svoje žalostne in revne mladosti je bil zagrenjen , zato pa ves prevzet od hrepenenja po ljubezni in lepotah narave. Pretežno ljubezenska in razpoloženjska pesem je zajemala motive iz folklorne slikovitosti (Pomaldanska romanca, Šentjanževo), iz kmečkega življenja (Ženitovanjska pesem, Oj, dobro jutro, hiša, mati, Želja po nevesti) ali pa iz narave, ki ji je tenko prisluškoval, da bi ujel njen utrip in trenutek, ki je bil hkrati trenutek njegovega nemira in življenjske bežnosti (Pesem, Trenutek, V daljavi), a tudi hrepenenja po življenjskem razmahu (Orel). Na podobo narave je posebej vezan Murnov smisel za impresionistično pesniško tehniko, pri čemer se iskrita zlasti zvočnost in barvitost besede. V nasprotju s Kettejem je Murn iskal večjo sproščenost v pesniški obliki, manj je bil vezan ustaljeni kritičnosti, stalni dolžini vrstice, nemalokrat se je sprostil v ritmično svobodnem verzu.

Pesem '' Nešteokrat sem mimo vrta šel'' govori o zaljubljenem in obupanem mladeniču, ki je tako močno zaljubljen v njo, da ji je pripravljen dati vse svoje premoženje. V pesmi je premolk izražen v prvih dveh verzih druge kitice. S tem sporoča, kako mu je hudo. Prepozno je že, da bi jo lahko videl.

Pesem '' Ne vem, kdo bolj je tožen '' govori o mladeniču in škrjančku, ki imata iste tegobe. Njuna ljubezen je neuslišana. Škrjanček je tako obupan, da mu ni v moči več peti, mladenič pa ne more spati, saj se zdi, kot da bo umrl od bolečine ljubezni. To izvemo v zadnji kitici. Da njegova ljubezen ni uslišana, izvemo v tretjem in četrtem verzu prve kitice ('' ah, njemu kakor meni tesno je isti čas '').

V obeh pesmih nastopi ljubezen, ki se dogaja v naravi. V obeh prvih kiticah naletimo na medmet ''ah''. S to besedo mladeniča želita povedati, kako jima je hudo. V zadnjih kiticah pa opazimo razočaranje. V prvi pesmi je to upodobljeno s pikicami (prikazujejo molk), v drugi pesmi pa to pove z zadnjim verzom. Svetloba in tema imata posebno, pomembno vlogo, saj podnevi lahko vidita svojo ljubljeno, ponoči pa ne. '' sonce je odšlo na zapad '' in '' to noč je v dnu srca '' sta metafori, ki pojasnjujeta moč njune ljubezni.

 Nina Vidmajer, 9. b

LEPA VIDA - POUSTVARJANJE

Naslednji večer jo je slišal črn zamorec, potožila se mu je, odpeljal nazaj jo je. Lepa Vida je bila vesela, ker nazaj domov je prišla. V hiši ni našla nikogar, samo miši so bile. Spet žalostna je bila, ob oknu je slonela. Po sinu očetu možu je jokala. Zaspala je s težkim srcem. V sanjah se ji je prikazal mož, ji povedal, da jo pogreša in jokal dolgo. Lepa Vida šla je po morju iskat očeta in moža. Plula je več dni in noči. Nikjer ni našla žive duše. Končno je zaslišala petje. Razveselila se je in mislila, da je to njen mož. Na žalost ni bil. Bilo je divje ljudstvo. Ko so jo zagledali, so jo takoj začeli streljati s puščicami. Mali fantek jo je zadel. Trudila se je, ampak ni preživela. V svetli luči je zagledala svoje malo dete, potem še moža in očeta! Bila je zelo vesela in zdaj jih nihče več ne more ločiti. Zdaj so nesmrtni.

Valentina Livk, 6. a 

 

Sanje četrtošolcev ...

 

Največkrat sanjam v svoji sobi. Sanjam, da sem dobila krila in poletela. Poletela daleč proti nebu, kjer ptički pojejo in mavrica spi. Potem pa pride zlobni volk in me požre. Živa pridem ven….nato pa se zbudim…

STAŠA, 4. a

 

Moj prostor za sanjarjenje so vsi sproščujoči in mirni kotički. Največ sanjam o najstništvu. Takrat sem zasanjan in ne slišim ničesar okoli sebe….

KRISTJAN, 4. a

 

Moj prostor za »sanjarije« je cvetoči travnik, kjer je veliko sonca in belih marjetk. Najpogosteje sanjam, da bi bila nekoč slavna pevka ali pa igralka…

LUCIJA, 4. a

 

Sanjam v postelji. Mnogokrat sanjam, da bom – ko bom odrastel postal strojevodja. Zaposlen bom na železnici. Seveda pa sanjam tudi o tem, kakšno pismo naj napišem Božičku…

VASJA, 4. a

 

Moj kraj za sanjanje je največkrat postelja. Postal bi rad dober košarkar in bi imel svojega konja….

LOVRO, 4. a

 

Živel bi ob morju – to so moje zelo pogoste sanje – kjer je veliko sonca, palm, malo dežja in veliko dobrih ljudi.

TIN, 4. a

Devetošolci postajajo "Prešerni"

GAZELA, ČISTO CELA

 

Želiva napisati Gazelo, čisto celo

a to težko je delo, čisto celo.

Nimava teme,

da bi se pelo, čisto celo.

Čeprav ne pojeva,

od naju zahtevajo debelo, čisto celo.

Nimava volje,

a vzdušje v nama je veselo, čisto celo.

Čeprav nama je končno uspelo napisati

celo, čisto celo. 

 

Lara Ocvirk in Nina Vidmajer

 

JEM TE GAZELA

 

Narejena si moja lepotica, le zato, da te jem,

le zato si moja prijateljica, le zato, da te jem.

O hrana kako bi na tem svetu brez tebe zdržal,

ljubim te moja ljubica, le zato, da te jem.

Kdor te nemara stori največji greh,

a zame si ti moja kraljica, le zato, da te jem.

 

Žan Kostanjšek in Rok Plaskan

 

GAZELA I.

Sonce je lepo, kadar se smeje, in tako žari,
na drevesih obsije vse veje, in tako žari.
Še ponoči nad nami bdi, le da ga ne vidimo,
takrat nad nami nočne žarke preje, in tako žari.
Nad smrekami, lilijami in vrtnicami sveti,
ter njih liste milo greje, in tako žari.
Ve tudi, da včasih se za oblaki skrije, 
ampak dežju vendarle postavi meje, in tako žari.
Pod njim se otroci igrajo, pojo koračnice se, igrajo orkestri,
ker nad nami srečo seje, in tako žari.

Sandra Smajilović

Kako so zmaji prišli v Ljubljano?

Nekoč je živel deček, ki so ga zapustili starši. Namesto staršev so ga v skrivni jami vzgajali zmaji. Ker so ga hranili s posebnimi kristali, je čez nekaj let postal pol zmaj, pol človek. Čeprav je izgledal kot človek, je imel kožo kot zmaj, bruhal je ogenj in bil zelo močan. Iz usnja si je naredil jadralno kožo. Počasi se je učil jadrati. Ko je odrasel, se je naučil loviti vse vrste živali. Ker ni mogel ves čas leteti, je včasih letel na drugih zmajih. Nekega dne je Ljubljano napadla vojska pošasti. Zmaji so jih poskušali ustaviti. Človek-zmaj je v jami pojedel magično rožo, ki ga je spremenila v petdeset metrskega zmaja in ko so zmaji že skoraj izgubili, je prišel in uničil vse pošasti. Kri pošasti se je spremenila v vodo in napolnila ljubljansko barje. Ko je ta zmaj umrl, so mu v njegovo čast naredili spomenik, ki še danes stoji na Zmajskem mostu v Ljubljani.

 

Jakob Flis, 5.b

Jaša Sagadin, 5.a

Novoletne želje ...

Vsem ljudem na svetu želimo ...

Da ne bi bili lačni in ne bi bilo vojn.

David, 6. a

Da bi bili srečni, se ne bi prepirali, da bi se imeli lepo in da bi bil mir v njihovem domu.

Ivano, 6. a

Veliko srečnih trenutkov ob smrečici z družino.

Maša K., 6. a

Hrano, vodo, elektriko, veselje, ljubezen, darila, praznovanje.

Matevž, 6. a

Zdravje, veliko ljubezni ter ogromno veselja in sreče.

Sandra, 7. a

Nič lakote, nič žeje, več šole, več hrane, več snega.

Aljaž L., 6. a

Dom in topla oblačila.

Nika, 7. a

Mirno, zdravo, srečno, bogato in veselo življenje. Ter bolj prijazno do drugih.

Aljaž, 7. a

Veselje v družini, čim manj finančnih težav in stalno delovno mesto.

Mark, 7. a

Veliko smeha, iskric v očeh, veliko ljubezni. Želim, da se jim uresničijo vse skrite želje.

Kaja, 7. a

Da bi imeli službo in da bi bilo manj prometnih nesreč.

Aljaž, 6. a

 

 

 

Kuharica Neža

Kuharica Neža danes peče pito za svojo sestrico Mimi. Mimi bo stara 4 leta. Zajčica Neža je tudi pripravila korenje, tako da je korenje dala na krožnik. Nato je zapiskalo, kar je pomenilo, da je pita že pečena. »Jupi! Upam, da bo Mimi všeč!« je rekla Neža. Iz omare je vzela štiri sveče in jih dala na pito in prižgala. Zdaj je pozvonilo. Bili so Mimini prijatelji. Neža je odprla vrata in jih povabila naprej. Otroci so se veselo usedli za mizo. Vsi so vzeli en korenček, potem je Neža dala na mizo korenčkovo pito, da bo Mimi lahko pihala svečke. Rekli so tri štiri zdaj in v trenutku so bile svečke upihnjene. Potem so si postregli. Ko so pojedli, so se šli igrat. In zunaj so pekli kostanj. A je počil lonec in pravljice je konec.

 

Raja L. Kumer, 2. b

V letu 2015 bom ...

Kaj vse so obljubili učenci 6. b razreda, lahko preberete tukaj.

 

Nehal bom čvekati pri angleščini. Nehal bom kričati med odmori.

Tilen

Bolj se bom učil.

David J.

Prijaznejša bom do ljudi, ki morda niso tako prijazni do mene.Tudi če bom imela slab dan, ga bom spremenila v dobrega.

Tita

Še bolj se bom trudila.

Lana

Upam, da se bom malo poredila.

Alja

Poskusil bom biti manjša čveka.

Domen

Manj se bom pritoževal in se posmehoval čudnim izjavam sošolcev, v šoli bom več jedel in ne bom več izzival sestrice.

Jaka

Pisala bom brez napak, bolj sodelovala in redno delala nalogo.

Ema

Manj bom čvekala in ne bom več sošolcev klicala po priimku.

Sara

Večkrat bom šel na trening, ne bom zamujal v šolo in ne bom pozabljal stvari.

Vid

Prijaznejša bom do ljudi in se več učila.

Nika Kr.

Bolj redno bom delal domače naloge. Vsem bom posojal potrebščine razen N. K.

David

Ne bom se pogovarjala z D. Z., shujšala bom, ne bom tako sramežljiva in se bom borila za svoje pravice.

Nika Ko.

Lepše bom pisal, bolj bom poslušal ter delal domače naloge.

Jan

Bolj bom samozavestna, več se bom družila s prijatelji, se manj obremenjevala z besedami, ki me prizadenejo.

Maja

Ne bom zafrkaval sošolcev, poskusil bom lepše pisati ter manj čvekati.

Matevž

Poskušala bom biti manj v skrbeh, bolj organizirana in prijaznejša do ljudi.

Hana

Naše potovanje v Ameriko

Vsak dan sem odšteval dneve do krompirjevih počitnic, ko se je pričela naša pustolovščina.

Zgodaj zjutraj smo se z avtom odpeljali iz Matk proti Benetkam v Italijo. Od tam smo z manjšim letalom odpeljali do Madrida v Španiji, nato pa z zelo velikim letalom čez Atlantski ocean v mesto Miami na Florido. Potovali smo celih 24 ur.

Najprej smo si ogledali Miami. Je zelo lepo in moderno mesto. Ima ogromno visokih stolpnic in hotelov. Kopali smo se na plaži Miami Beach. Videl pa sem tudi veliko beračev, ki so imeli vse svoje imetje v vozičku, bili so zelo umazani, spali pa so kar v parku na travi.

Pot nas je vodila do Key West-a, preko Evergladesa z aligotorji in kačami, do Neaplesa in Orlanda, mesta zabave. Tu smo obiskali Magic Kingdom Park in University Park. Zelo sem se zabaval!

Na poti proti Miamiju smo se ustavili še v Kennedy Space Centru, kjer je Nasino izstrelišče raket v vesolje. Ogledali smo si jih tudi od znotraj in odšli v simulator, kjer je bilo točno tako kot bi leteli v vesolje.

Na našem potovanju smo se imeli zelo lepo, videl sem veliko novih stvari, Amerika je zelo lepa dežela. Rad pa sem se vrnil nazaj domov v Slovenijo.

Jakob Zagožen, 3. a

Anekdota

Pri slovenščini smo ponavljali sklone. Na vrsti je bil Aljaž Lakner. Prvi štirje skloni so mu šli odlično od rok, pri 5. sklonu se mu je pa zataknilo in je rekel MENILNIK namesto MESTNIK. Vsi smo se mu smejali in tako je nastala ta anekdota.

Maša Kreže, 6. a 

Nekaj manjših čarovnij

1.So besede krhke in ranjene,

Ki  gledajo v pot nazaj.

Vsak po svoje svojo pot,

Gleda v ta neznani kraj.

 

 

2.V soncu gori plamen sveta,

Vsak svojo pot zaigra.

Vseeno mi je za tvojo stran,

Jaz gledam v pot nazaj.

 

 

3.  Svet poln je manjših čarovnij,

V soncu zagori

Plamen očes iz prejšnjega sveta,

Ki le v mislih se še igra.

 

 

3.Nismo več enaki kot prej,

Iz oči v oči

Poglejmo se, zamisli si,

Da v tebi svet gori.

Brina Kodrun, 5.b

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov. Zakonodaja lastnikom spletnih strani nalaga, da morajo svoje obiskovalce informirati o piškotkih, ki jih uporablja njihova spletna stran, za uporabo piškotkov pa potrebujejo privoljenje vsakega obiskovalca. Pravila za piškotke..

  Sprejmete piškotke iz te spletne strani?
EU Cookie Directive