EKSKURZIJA V CELOVEC

V soboto, 24. 3. 2018, smo se  učenci, ki smo vključeni v  izbirni predmet turistična vzgoja, in učenci, ki imajo nemščino v  7., 8. in 9. razredu, odpravili v Celovec. Še precej zaspani smo se z avtobusom odpeljali proti Celovcu. Pred prvo postajo so nam Anej, Gašper in Nikita predstavili Avstrijo ter zgodovino avstrijske Koroške  s Karantanijo na čelu. Ustavili smo se v kraju Gospa Sveta ali Marija Saal. V  tem majhnem kraju smo najprej pomalicali, potem pa smo si ogledali še cerkev. Pot smo nadaljevali po Gosposvetskem polju in naredili postanek pri vojvodskem prestolu. Starim časom v spomin smo učenci nemščine zaigrali in predstavili ustoličevanje in naredili še skupno fotografijo. Naslednja postaja je bila središče mesta. Mesto smo si naprej ogledali skupaj, nato pa se po skupinah odpravili po mestu in opravljali različne naloge. Vsi smo se bali pogovora z domačini, ampak na koncu smo ugotovili, da le ni tako hudo. Imeli smo tudi čas za ogled velikonočnega sejma in nakup spominkov. Hitro smo se odpravili proti Minimundusu ali »svetu v malem«. Tam sta nam Max in Luka predstavila  Minimundus in dve znani zgradbi, nakar smo imeli čas za samostojen ogled. Naredili smo odlične fotografije, komur pa je ostalo še kaj časa, se je lahko okrepčal v restavraciji. V sklopu objekta smo našli tudi tobogan, kjer smo se kot mali otroci spuščali in se zabavali. Ker časa ni bilo na pretek, smo se odpravili proti zadnji postaji, stolpu Pyramidenkogel. Pot nas je vodila mimo Vrbskega jezera, ki ga je, poleg drugih turističnih biserov Avstrije, predstavila Maša.  Sara je povedala, da je Pyramidenkogel najvišji leseni stolp v Evropi, z vrha katerega je speljan tobogan. Na vrh stolpa smo se podali ali peš ali z dvigalom, ne glede na to pa smo vsi na vrhu ostali odprtih ust. Občudovali smo neverjeten pogled na Vrbsko jezero in Karavanke. Videli smo tudi Triglav! Le najbolj drzni smo se spustili po toboganu in tega ne bomo dolgo pozabili, saj je bilo neverjetno. Pred odhodom smo še pomalicali in si kupili kakšne spominke, nato pa se veseli in hkrati žalostni, da se izlet bliža h koncu, odpravili proti domu. Ekskurzija je bila neverjetna in z veseljem bi jo ponovila kadarkoli. Vsem bo ostala dolgo v spominu.

Lucija Lobnikar